Oskrba in rehabilitacija kopit

Oskrba in rehabilitacija kopit 2018-06-21T11:46:28+00:00

Oskrba in rehabilitacija kopit

Najbolj pogoste patologije, s katerimi se srečujemo pri nas in jih saniramo:

  • Laminitis

  • Bolezen zakopitnice

  • Separacije

  • Odebelitve kopitne stene

  • Podvlečene (»nizke«) pete

  • Visoke pete

  • Razpoke kopitne stene

  • Medio – lateralno neravnovesje

  • Abscesi

  • »Platfus«

  • Glivične in bakterijske okužbe kopit (»bolezen bele linije«, kopitna gniloba, …)

Nekaj rehabilitacij 

Rehabilitacija laminitisa - prvih pet mesecev
Sanacija zanemarjenega kopita - prva fazaZanemarjen osel v zavetišču za osle v Grčiji

Pogosta vprašanja

Vsak konj je lahko brez podkev, če pa bo tako ostalo tudi na dolgi rok, je predvsem odvisno od pripravljenosti skrbnika upoštevati navodila za prehrano, oskrbo kopit in gibanje konja.
V redkih primerih se lahko zgodi, da se stanje konja s hujšimi patologijami po razkovanju najprej delno poslabša, preden se izboljša
Po razkovanju se začne obdobje tranzicije, ko se kopito »prebuja« in se sanirajo obstoječe deformacije. Trajanje tranzicije je odvisno od stanja kopita ob začetku; pri nekaterih konjih je sploh ni, pri drugih traja nekaj mesecev, pri nekaterih s hujšimi patologijami in oslabljenim metabolizmom lahko traja leto dni ali celo nekaj več.
V vmesnem obdobju konj še vedno lahko dela (zaželeno je, da dela, saj je gibanje izjemnega pomena) s čevlji za kopita.

Ob prvem pogovoru najprej prediskutiramo konjevo trenutno prehrano, življenjske pogoje, trenutno oz. želeno rabo konja, pogledamo podlago, na kateri biva in se največ giblje, nato pogledamo konja, stanje dlake, grive, sluznic, kopit. Pogledamo gibanje in možne težave z mišicami oz. skeletom. Pogovorimo se o režimu za odpravo morebitnih težav, nato sledi razkovanje (če je konj kovan) in prva obravnava (»set-up trim«)
Najbolj optimalno bi bilo obrezovanje na 5 tednov za zdrava kopita; največ pa na 8 tednov. Pri hujših patologijah (npr. hujši laminitis z rotacijo in/ali pogreznitvijo) se pogostost obrezovanja prilagodi posameznemu konju
Kopit ne obrezujemo na več kot 8 tednov!
Od vas se pričakuje, da boste upoštevali navodila glede prehrane ali posebne diete, gibanja po različnih podlagah, po potrebi razkuževanja kopit in, če so za vašega konja priporočeni čevlji, uporaba le-teh po navodilih.
Če veliko jahate in želite takoj po razkovanju nadaljevati z enakim tempom, so v večini primerov priporočljivi čevlji za kopita. Za take primere imamo na voljo nekaj tipov čevljev za prodajo ali začasni najem, ki jih za vašega konja umerimo na terenu.
Če jahanje ali drugo delo ni prioriteta, konj čevljev verjetno ne bo potreboval.
Za prvo obravnavo nas pokličete in skupaj bomo našli primeren termin, za nadaljnje obravnave pa vašemu konju avtomatično rezerviramo naslednji termin.
Rentgenske slike so zelo dobrodošle, če jih že imate, niso pa nujno potrebne. Ob hujših patologijah bomo po potrebi priporočili rentgensko slikanje kopit.
Zdrava in vrsti primerna prehrana je izredno pomembna. Kopita kažejo splošno stanje konjevega organizma in prehrane in prav zato posvečamo veliko pozornost prehrani.
To je predvsem odvisno od posameznega konja in njegovega metabolizma. Če je konj nagnjen k laminitičnim epizodam, ima metabolni sindrom, Cushingov sindrom, inzulinsko rezistenco ali prekomerno težo, mu bo potrebno pašo omejiti – izpust brez trave ali uporaba pašnega nagobčnika.
Najpomembnejša sestavina konjevega zdravja je gibanje. Če mora imeti konj zaradi metabolnega stanja omejeno pašo, je pašni nagobčnik idealna rešitev. Pri tem se še vedno lahko neomejeno giblje in ostane v čredi, skozi luknjo v nagobčniku pa lahko še vedno pobira posamezne bilke in s tem pridobi nekaj potrebne sveže trave z vitaminom E.
Ne. Laminitis ni deden; je pa lahko dedna nagnjenost k laminitisu, ki je bolj povezana s tipom konja (poniji, lipicanci, arabci, stare pasme konj, mešanci teh,…)
Laminitisa torej ne povzroči dednost, ampak način oskrbe. Če je žrebe v enaki oskrbi, kot je bila kobila/žrebec z laminitisom pred tem, je zelo verjetno, da bo tak konj bolj podvržen laminitičnim spremembam. Zavedati se moramo, da je laminitis rezultat metabolnih procesov konju neprilagojene prehrane ali oskrbe.
Ne. Bolezen zakopitnice je posledica nerazvite kopitne blazinice v obdobju razvoja (žrebeta s premalo gibanja) ali neprimerne oblike kopitne kapsule (kot posledica oskrbe kopit v obdobju razvoja in kasneje) – pri sindromu in bolezni zakopitnice gre za pridobljeno stanje, posledica neprimerne oskrbe (žrebeta po rojstvu ali neprimerna oskrba kopit ali prezgodnje kovanje).
Krušenje kopit kaže predvsem na težave s prehrano ali nerazporejenimi silami v kopitni kapsuli. Ko je enkrat prehrana urejena in oblika kopitne kapsule pravilna, se kopita praviloma ne krušijo več.
Seveda, bosonogi konji so prisotni v vseh tekmovalnih panogah; pri nas delamo s kar nekaj tekmovalnimi konji, ki so uspešni v preskakovanju ovir, dresuri, endurance-u, v tujini so uspešni tudi bosonogi kasači, eventerji, itd.
V kopitni kapsuli morajo biti sile razporejene čim bolj enakomerno, da ne prihaja do neprimernih vzvodov, ki posledično povzročajo separacije kopitne stene, točkovne odebelitve le – te, razpoke, razkole, podvlečene pete, kontrakcije, ipd.
Gibanje je izredno pomembno za konja, v naravi konj prehodi med 35 in 50 km dnevno – vsak dan. Od dneva, ko se rodijo, (žrebe se mora najmanj dve uri po rojstvu začeti gibati po trdni podlagi zaradi ekspanzije kopitne kapsule) pa vse tja do naravne starosti celo do 40 in več let. Najbolj zdravi bosonogi konji so tisti, ki največ delajo po trdih, abrazivnih podlagah.
Da se bo konj lahko normalno gibal po različnih podlagah, se mora tudi prosto gibati po različnih podlagah, da se lahko kopita utrdijo in razvijejo močne, kalusirane podplate. Če bo naš konj bival samo na mehki podlagi, ne moremo od njega pričakovati, da ga bomo lahko jahali po trdi podlagi.
Bosonogo obrezovanje je celostno, spopade se z izvorom težav; konju uredimo prehrano in svetujemo pri ureditvi življenjskega prostora, če je to mogoče.
Pri bosonogem obrezovanju kopit se upošteva obstoječe stanje kopit, se vzpostavi kopitni mehanizem, upoštevajoč stanje posameznega kopita in podlage, po kateri se konj giblje in po kateri dela. Kopito je strukturno skupek stožcev in trikotnikov, ki skupno ustvarjajo eno dinamično najmočnejših struktur na svetu. Bosonogo obrezovanje to strukturo upošteva in spodbuja njen razvoj. Rezultat je konj z bosimi, zdravimi in popolnoma funkcionalnimi kopiti, ki se lahko giblje po vseh podlagah.
Kovaški pristop išče mehanske rešitve; ravnanje spodnjega dela kopitu prepreči funkcionalen mehanizem in zelo oslabi stabilnost kopita.
Rehabilitirali smo že kar nekaj konj, kjer sta bili kot edini rešitvi priporočeni nevrektomija ali evtanazija. Dajte konju možnost, po nevrektomiji ni več poti nazaj.
Lahko bi rekli, da je rehabilitacija laminitičnih konj naše poslanstvo. Z rednim strokovnim obrezovanjem in dosledno oskrbo konja je možno rehabilitirati večino laminitičnih konj; tako akutnih kot kroničnih laminitikov. Do katere mere jih je možno rehabilitirati, je predvsem odvisno od prizadetosti kopitne kosti in stopnje izgube kostnine.
Rehabilitirali smo tudi že konja, ki so mu zaradi hudega akutnega laminitisa odpadle vse štiri kopitne kapsule.

Kako slikati kopita?

Velja za vse slike: konj naj stoji na ravni trdni podlagi, razdalja med kopitom in fotoaparatom naj bo vsaj pol metra; kopita naj bodo očiščena in suha, saj lahko se mokra kopita v kombinaciji z bliskavico bleščijo.

Fotoaparat položimo na tla (pod fotoaparat položimo roko ali uporabimo podlogo), da je na enaki višini kot kopito. Na levi sliki je prikazan postopek, na desni pa končna slika.

Kopito z eno roko držimo (ali nam pri tem kdo pomaga), z drugo slikamo. Na levi sliki je prikazan postopek, na desni pa končna slika.

Fotoaparat držimo pod kotom 30 ° glede na kopito, saj na tak način najlepše zajamemo konkavnost podplata. Na levi sliki je prikazan postopek, na desni pa končna slika.

Z eno roko držimo kopito, z drugo slikamo. Na levi sliki je prikazan postopek, na desni pa končna slika.

Fotoaparat položimo na tla (pod fotoaparat položimo roko ali uporabimo podlogo), da je na enaki višini kot kopito. Na levi sliki je prikazan postopek, na desni pa končna slika.

Fotoaparat nekoliko privzdignemo, da zajamemo celotno stojo zadnjih nog. Na levi sliki je prikazan postopek, na desni pa končna slika.

Fotoaparat nekoliko privzdignemo, da zajamemo stojo prednjih nog. Na levi sliki je prikazan postopek, na desni pa končna slika.